Govor prof. dr. Andreja Uleta ob otvoritvi razstave Vlasta Kopača ob počastitvi 100-letnice njegovega rojstva v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, 26.4.2013
Vabilo na slovesnost
V spomin na 68. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem (pri spomeniku Obtožujem)
Koncentracijsko taborišče Mauthausen je bilo ustanovljeno 8. avgusta 1938 kot podružnica taborišča Dachau. Marca 1939 je postalo samostojno. Imelo je več kot štirideset podružnic. Zavezniki so 5. maja 1945 internirance osvobodili. V taborišču in podružnicah je izgubilo življenje okrog 120.000 ljudi.
Koncentracijski taborišči Ljubelj sever in jug sta bili podružnici taborišča Mauthausen. Južno taborišče so zgradili civilni delavci do maja 1943, prve internirance so pripeljali 3. junija. Severno taborišče je bilo postavljeno do konca oktobra, ko so vanj vselili tudi prve internirance. Dokončano je bilo šele poleti 1944. Taborišči so obdali z bodečo žico in šestimi stražnimi stolpi.
Gradbeno podjetje Universale je 11. marca 1943 podpisalo pogodbo z Državnim gradbenim vodstvom za gradnjo ljubeljskega predora. Odškodnino za delo internirancev je podjetje Universale plačevalo upravi matičnega taborišča Mauthausen.
Četrtega decembra 1943 je bil predor prebit. V naslednjem letu so ga širili, betonirali obok, utrjevali vozišče in okolico. Prvi avto je zapeljal skozi predor 4. decembra 1944.
Več kot polovica internirancev na Ljubelju je bila Francozov, poleg njih so bili še Poljaki, Rusi, Jugoslovani (Slovenci), Nemci, Avstrijci, Židi, Italijani, Španci, Čehi, Norvežani, Luksemburžani, Nizozemci, Arabci, Romi, Grki, Belgijci in Švicarji.
Pripete datoteke:
Nazaj